Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in tadžiški predsednik Emomali Rahmon sta ostro obsodila domnevni ukrajinski napad z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Lukašenko je dogodek označil za najekstremnejšo obliko državnega terorizma in poudaril, da gre za nedopustno dejanje na najvišji ravni oblasti. Ob tem se je vprašal o dejanskih motivih in koristih takšnega napada, če se navedbe izkažejo za resnične. Obsodbam se je pridružil tudi Tadžikistan, kjer je predsednik Rahmon napad označil za kontraproduktiven in nesprejemljiv. Do odzivov prihaja v času povečanih napetosti med Moskvo in Kijevom, potem ko je Kremelj obtožil Ukrajino poskusa atentata oziroma sabotaže na rusko državno vodstvo. Ukrajinska stran je vse obtožbe že predhodno zavrnila kot neutemeljene, medtem ko Rusija napoveduje povračilne ukrepe in vztraja pri interpretaciji dogodka kot terorističnega dejanja, ki ga podpira Zahod.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek drona, za katerega trdijo, da je bil uporabljen v napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Ministrstvo trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah. Ukrajina zanika vpletenost in obtožbe označuje za laž.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Tadžikistan je okrepil varnost na meji z Afganistanistanom po nedavnih oboroženih spopadih, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Predsednik Emomali Rahmon je otvoril nove varnostne točke in vadbišče za tanke ob meji. V enem od incidentov so bili ubiti trije napadalci, ki so vdrli v državo iz Afganistanistana, v drugem pa sta bila ubita dva tadžikistanska vojaka.

Tadžikistan je sporočil, da so po oboroženem spopadu na meji z Afganistanistanom nevtralizirali teroriste in da so razmere zdaj mirne. V spopadu med tadžikistanskimi mejnimi silami in teroristi, ki so vdrli iz Afganistana, so bili ubiti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med srečanjem s tadžikistanskim predsednikom Emomalijem Rahmonom izrazil sožalje ob smrti tadžikistanskega dečka Kobilžona Alijeva v šoli v bližini Moskve. Putin je dejanje označil za teroristično in obljubil, da bodo storilci kaznovani. Srečanje je potekalo v Kremelj.

V Sankt Peterburgu je potekala slovesna podelitev mednarodne nagrade za mir Leva Tolstoja. Ruski predsednik Vladimir Putin je sodeloval na dogodku in nagrade izročil voditeljem Tadžikistana, Kirgizije in Uzbekistana: Emomaliju Rahmonu, Sadyru Žaparovu in Šavkatu Mirzijojevu.

V dveh ločenih napadih, ki so se zgodili v zadnjem tednu na območju tadžikistansko-afganistanske meje, je bilo ubitih pet kitajskih državljanov, pet pa je bilo ranjenih. Tadžikistanske oblasti poročajo, da so bili napadi izvedeni s strani Afganistana. Kitajsko veleposlaništvo v Dušanbeju je izdalo opozorilo kitajskim podjetjem in državljanom, naj nemudoma zapustijo obmejno območje.

Vladimir Putin je izjavil, da v prvi polovici naslednjega tedna v Moskvo prihaja ameriška delegacija, ki bo razpravljala o končanju vojne v Ukrajini. Ponovil je, da se bodo spopadi končali, ko bo ukrajinska vojska zapustila svoje položaje.

Predsednik Turkmenistana Serdar Berdimuhamedov je prispel v Taškent na državni obisk. Na mednarodnem letališču »Taškent-Humo« ga je pričakal Šavkat Mirzijojev, kjer je potekala uradna slovesnost sprejema. Glavne aktivnosti so načrtovane za 17. november. Dogodek je bil posnet s fotografijami in videoposnetki.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je udeležil srečanja Sveta voditeljev držav CIS v Dušanbeju, kjer je govoril o razvoju odnosov med Azerbajdžanom in Tadžikistanom ter poudaril pomen dogodkov, kot so igre CIS, za krepitev prijateljstva in sodelovanja. Poleg tega je spregovoril o razvoju Lačina in poudaril pomen sodelovanja na humanitarnem področju.

Predsednik Vučić se je v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Si Đinpingom in izjavil, da bo Srbija kmalu postala največja proizvajalka bakra in zlata v Evropi. Vučić je izrazil hvaležnost Siju za investicije in se dogovoril za državni obisk Kitajske v naslednjih šestih mesecih. V pismu Evropski komisiji se je pritožil nad "blokaderji" in kritiziral, da ni bil povabljen na Blejski strateški forum.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je udeležil praznovanja 80. obletnice zmage v protijaponski vojni, ki je potekala na Trgu nebeškega miru v Pekingu 3. septembra 2025. Njegova udeležba poudarja aktivno vlogo Indonezije v mednarodnih odnosih.

Po poročanju Bloomberga ruski predsednik Vladimir Putin uporablja vožnje z avtomobilom Aurus z voditelji drugih držav kot diplomatsko orodje. Nedavni primer je bil na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), ko se je Putin z indijskim premierjem Narendro Modijem peljal v limuzini Aurus. Pogovor med Putinom in Modijem v avtomobilu naj bi bil nenačrtovan. Uporaba avtomobilov Aurus naj bi povečala prestiž znamke v tujini.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta se sestala ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer sta razpravljala o mirovnem sporazumu med državama. Pašinjan je ponovil, da je bil dosežen mir med Armenijo in Azerbajdžanom, in izpostavil sporazume, podpisane v Washingtonu. Turški in armenski voditelji si prizadevajo za sodelovanje, medtem ko azerbajdžanski mirovni proces napreduje. Iranski predsednik Pezeškjan je potrdil podporo Irana mirovnemu sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Indijski premier Narendra Modi je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zagotovil, da bo Indija nadaljevala z uvozom nafte iz Rusije, kljub pritiskom ZDA. Med srečanjem na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Tianjinu sta Modi in Putin poudarila dolgoletne vezi med državama in izrazila željo po poglobitvi sodelovanja na vseh področjih. Putin je omenil tudi 'razumevanje' z Donaldom Trumpom glede vojne v Ukrajini, medtem ko je njegov pomočnik zanikal dogovore o srečanju s Zelenskim.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med 2. in 4. septembrom obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Si Đinpinga, kjer se je udeležil obeležitve 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni. Med obiskom se je sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je prejel čestitke od varuha človekovih pravic (Ombudsmana) Səbine Əliyeva in voditeljev verskih skupnosti v Azerbajdžanu. Predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon je prav tako poslal čestitko İlhamu Əliyevu.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.